Basic protokol

Basic Supreme paket vsebuje ključna hranila, ki podpirajo vsakodnevne telesne funkcije – skladno z našim motom »Zdravo, močno in uravnoteženo«. Bioestetika pomeni supremen način življenja. Naš protokol Basic Supreme je namenjen ljudem, ki iščejo maksimalno delovanje in želijo dopolnjevati svojo prehrano s premium dopolnili.

Standard kakovosti

• Uporabljamo samo prostoživeče ribe.
• Brez antibiotikov ali rastnih hormonov.
• Brez oksidiranih maščob.
• Kapsula je brez BSE, ftalatov in titanijevega oksida.
• GMP certifikat.

Opozorilo: Prehranska dopolnila niso nadomestilo za zdravo prehrano. Shranjujte izven dosega otrok. Ne prekoračite priporočene dnevne doze. Shranjujte v hladnem in suhem prostoru.

Prehranski napotki

1. Izogibajte se tobaka, kofeina, rafniranega sladkorja, umetnih sladil,
   ojačevalcev okusa in trans maščob;
   Priporočamo dieto brez glutena in brez mlečnih izdelkov
2. Pijte zadosti tekočine (2-3 litre vode na dan, lahko tudi nesladkanega čaja)
3. Prehrana naj temelji na kvalitetnih beljakovinskih izdelkih ter na zdravih
   maščobnih kislinah in naj vsebuje veliko zelenjave

Protokol jemanja prehranskih dopolnil

*po Dr. Nischwitz

Na spodnji povezavi si leahko preberete nekaj več o vitaminu D:

Vir: http://www.or-ca.si/domaca-lekarna/520-vitamin-d

Pomanjkanje vitamina D v telesu danes velja za pandemijo

Eden od največjih problemov, vsaj v današnjem (modernem) okolju in v našem geografskem pasu, je zagotovo pomanjkanje vitamina D. Strokovnjaki ocenjujejo celo, da gre za pandemijo pomanjkanja vitamina D.

Pomanjkanje tega “sončnega” vitamina, ki je v resnici prohormon in se v telesu tvori v aktivno hormonsko obliko, nosi številne posledice za naše zdravje. Psihične in fizične, saj velja vitamin D za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema, ki modificira funkcije približno 450 genov ter 4.500 funkcij imunskega sistema. Manjko D vitamina ima lahko zato dejansko katastrofalne posledice za naš imunski sistem. Razvijejo ali poslabšajo se lahko ne le nihanja razpoloženja in depresije, temveč tudi različne degenerativne in kronične bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus, luskavica, bolezni ščitnice, multipla skleroza … in nenazadnje tudi rak.

Težava s pomanjkanjem vitamina D pa ni aktualna le v zimskih mesecih. Tudi v poletnih mesecih, vsaj v našem geografskem pasu, večinoma ne uspemo nadomestiti manjka vitamina D, ki ga predelamo čez leto (jeseni in pozimi ter zgodaj spomladi, torej nekje od oktobra do aprila), če ga ne dodajamo. Tudi, če smo zelo veliko zunaj na soncu in se mu izpostavljamo nezaščiteni (torej brez uporabe sončnih krem, tudi tistih z nizkim faktorjem 2 ali 4 ne), brez oblačil, sončnih očal itd., manjka vitamina D večinoma ne nadomestimo. Izkušnje s strankami, ki s(m)o si vitamin D testirali, to redno potrjujejo. Kdor je v dvomu, naj konec poletja (v septembru), opravi testiranje vitamina D. Če bodo že takrat ravni vitamina D na spodnji meji, si lahko le predstavlja (ali še bolje, ponovno stestira), kakšne so te ravni pozimi (npr. februarja). Glede na vlogo, ki jo ima vitamin D v našem telesu, si tako nizkih ravni ne želimo.

Najpogostejši simptomi pomanjkanja vitamina D:

1. Pridobivanje teže
2. Zmanjševanje kostne mase in zlomi
3. Izčrpanost in splošna utrujenost
4. Miščni krči in šibkost
5. Bolečine v kosteh in sklepih
6. Težave s sladkorjem v krvi
7. Slab imunski sistem (dovzetnost za okužbe)
8. Znižane vrednosti kalcija
9. Nihanja razpoloženja in razdražljivost
10. Depresija

Koliko vitamina D3 potrebujemo?

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) določa, da so dopustne zgornje količine dnevnega vnosa vitamina D (najvišji dopustni dnevni vnos iz vseh prehranskih virov; običajna hrana, prehranska dopolnila, obogatena živila) za otroke od rojstva do enega leta 25ug (1000IU), od 1 do 10 leta 50ug (2000IU) in od 11 leta naprej, vključno za nosečnice in doječe matere, 100ug (4000IU).

Po slovenskih smernicah o prehranjevanju dojenčkov (od rojstva do 1. leta starosti), ki so bile na nacionalni ravni sprejete v letu 2010, se vitamin D po novem priporoča dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu. Odmerek je 400 internacionalnih enot (ie) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo.Zaščito z vitaminom D mora otrok dobivati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika. Razlog je pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom zaradi strahu pred nevarnim kožnim rakom.

Tudi nosečnicam in doječim mamam se svetuje vnos 4.000IU vitamina D3 dnevno. Če ste v dvomih, lahko svoje vrednosti predhodno pred dodajanjem tudi testirate.

Z izpostavljenostjo soncu lahko prejmemo okoli 10.000IU enot vitamina D (ali več). Študija iz leta 2012 je potrdila, da ob pomanjkanju D vitamina v krvi, z uživanjem 5.000IU enot D vitamina dnevno, 3 mesece, hitreje dvignemo nivo D vitamina v krvi na zadovoljivo raven. Ob pomanjkanju D vitamina v krvi bi bilo zato smiselno dodajati vsaj 4.000IU enot dnevno. Tudi moje izkušnje s strankami kažejo, da se ob kvalitetnem prehranskem dopolnilu D3, ki je naravnega izvora (iz lišajev), ravni vitamina D z 4.000IU enotami lepo dvigujejo.

V Sloveniji je določena spodnja meja vitamina D v krvi 30ug/l, v tujini je spodnja meja 50ug/l. Optimalne ravni naj bi bile med 50 in 80 ug/l. Večina mojih strank, ki je testirala vitamin D je imela izredno nizke ravni vitamina D, skoraj vsi pod 30 ug/l zelo veliko celo pod 20ug/l, nekateri onkološki bolniki in ljudje z avtoimunimi obolenji pa celo pod 10ug/l! Tako nizke ravni vitamina D v telesu, v našem okolju samo s soncem ne moremo dovolj hitro in učinkovito dvigniti na optimalno raven. Ob vitaminu D svetujem uživanje magnezija, ki je pomemben za vsrkanje in presnovo vitamina D v telesu. Pretvori ga v delujočo hormonsko obliko, ki med drugim pomaga pri vgradnji kalcija v kosti.

Če se boste odločili za testiranje vitamina D, naj spomnim le, da četudi bodo vaše vrednosti ob spodnji meji (30ug/l oz. vse, kar je pod 75 nmol/L) ali malo nad spodnjo mejo, ne pozabite, da ne stremite k temu, da ste na spodnji kritični meji, temveč da so zaželjene optimalne meje, ki pa so med 50 in 100 ug/l oz. med 125 in 250 nmol/L. Če na izvidu torej ni označeno, da so vrednosti prenizke ali dobite le sporočilo zdravnika, da so vrednosti vredu, vseeno povprašajte kolikšne so le te, saj si želite optimalne vrednosti in ne biti ob ali malo nad kritično mejo.

Beri dalje – vir: http://www.or-ca.si/domaca-lekarna/520-vitamin-d